Urška Hz, mama štirih otrok Sem na 270 strani... Hitreje mi pri mojih 4 korenjakih ne gre, čeprav bi rada knjigo pojedla :) . Ta knjiga je resnično učbenik življenja že z otrokom, ki potrebuje postavitev prvih meja, ne samo življenje z najstnikom. Moja srednja hčera ima 9 let in pred 10 letom je potrebno prebrati Book of living with children. Imela sva priprave na zakon, imela sva priprave na porod, sestanke za v vrtec, predavanja, potem pa nič več. In ta učbenik je potrebno ŽIVETI. ŽIVETI...ŽIVETI.... ČE ne postaviš temeljev, ki so napisani v prvem delu, izgubljaš dan za dnem. STIK. tudi hiša se podre, ki jo gradimo na slabih temeljih. Moja družina ( starša ločena, pa vendar ne ločena), sama sem skušala reševati zadeve ( str. 262) pa sem se kot najstnica izgubila. Moja starša še vedno ne živita ločeno pa sta ločena oz. brez stika. Ta učenik je potrebno imeti doma, tako kot kuharica potrebuje svojo kuharico, ko vmes pozabi kako se že kuha telečja obara, ali pa naredi jagodna torta, kaj že manjka na njej, aha samo okrasek sem pozabila na vrhu torte :). Resnično najdeš vse odgovore. Imam tretjega otroka, ki je otrok s posebnimi potrebami. Še zanj ste namenili nekaj poglavij. Hitro kot starš nekje zaplavaš, a ta knjiga te pripelje v varen pristan, ni kot Titanik, ki ima vse, pa vendar na koncu potone. Primeri, v katerih se najde vsaka družina, babica in dedek. Zdaj vem kaj si bom zaželela za moj skorajšnji roj.dan. Hvala za to izkušnjo!
Gregor Šuligoj, oče najstnice Ravnokar sem poln vtisov prispel domov iz predstavitve knjige "Izštekani najstniki in starši, ki štekajo", ki je bila v Rotundi Koper. Ker sem navdušen nad knjigo in nad vama starša - avtorja, vama bi rad namenil naslednje besede:
Vse se je začelo s stavkom moje pubertetniške hčerke: "Oči to je moje telo, moje življenje in JAZ bom delala, kar bom jaz hotla"! V trenutku sem utihnil in se zavedal, da sem v neznanem odnosu, v katerem nimam pojma, kako naj se obnašam do svojega otroka. Začel sem iskati knjigo sodobnega časa, ki bi prikazala sedanje poglede na vzgojo in probleme najstnikov.
In naenkrat sem pred seboj zagledal to, kar sem iskal: razumljivo knjigo z dejanskimi situacijami, katere sem izkusil na lastni koži. Knjigo, v kateri sem prepoznal sebe in se zavedel problema v odnosu s svojo hčerko. Knjiga mi je z besedami kot so povezanost, stik, skrb, razumevanje, pogajanje, posledica, vprašanja na K,... pokazala pot iz pubertetniške zmešnjave. Želim vama ogromno predavanj o vzgoji in čimveč prodanih knjig staršem, ki se srečujejo z najstniškimi tegobami.
Alenka Štepec Iskrene čestitke, opravila sta veliko delo. Sem si izposodila v knjižnici in prebrala do 70-e strani in ugotovila, da jo moram imeti doma. Polna je dobrih nasvetov, za sedaj sem si najbolj zapomnila tisto, da nič ne pomaga, če vzkipiš in je bolje, da greš za par minut na stranišče, da se zbereš in poizkusiš umirjeno odreagirati. Tudi to mi je dalo misliti, da ima vse korenine v nas samih in moramo najprej razčistiti sami s svojo preteklostjo. Želim vama, da še naprej s tako pozitivno energijo pomagata v vsakdanjih zagatah in šoli življenja.
Barbara Trunkelj Ta knjiga je res dobra. Pomembno pa je, da jo starši primejo v roke dovolj zgodaj. Problem je, da intelektualci mislijo, da je vzgoja otrok enostavna. Podobno kot vsak misli, da je kmetijstvo enostavno, pa ni enostavno ne prvo in drugo. Napisali ste odlično knjigo, ki pomaga v komunikaciji na sploh in ne samo v komunikaciji in razumevanju najstnikov.
Katarina Nadrag, pisateljica Z menoj je takole: knjige obožujem. Nekatere pogoltnem, druge berem počasi. Spet nekatere začnem brati zadaj, malo brskam po sredini in šele nato se vžgem. S knjigo Izštekani najstniki in starši, ki štekajo se mi je godilo še drugače. Postavila sem jo na polico v spalnico; nekaj večerov sva se sem pa tja samo spogledali. Potem mi je knjiga rekla, da ni nujno, da jo pogoltnem, niti ni potrebno, da jo berem počasi; kakor ti čutiš, mi je šepnila. Našle sva kompromis: berem jo kot se dozira zdravila: malo, zvečer po večerji. Doma imam dva najstnika. Vendar sem opazila, da knjige ne berem kot mama, temveč kot najstnica. Za seboj imam puberteto, ki je nikomur ne privoščim. Knjiga mi pomaga razumeti moje potrebe, ki takrat niso bile zadovoljene in zato luknja zeva še danes. Prav zato tudi goltam: knjige, glasbo, vse kar zaduši odmev v luknji… Ogromno sem že naredila, da se v svoji koži počutim bolje; in nikoli ne rečem ne, če se mi zdi, da lahko kaj novega izvem. Knjiga Izštekani najstniki in starši, ki štekajo mi daje prav to: veliko informacij, ki so mi v pomoč. Je prijazna, topla in polna modrosti. Takšna sta tudi njena avtorja. Albert in Lea; hvala za knjižno poslastico. Objem.
Zvonko Pukšič, Moja bio dežela Je pa res hecno to naše življenje. Prehecno. O pralnem stroju, sesalcu in tudi o svojem avtu vemo dobesedno vse. Da ga ja ne bi kje zasrali, čeprav vemo, da lahko kupimo nov del ali pa nov aparat. O sebi in o svojem otroku, o tem, kaj se dogaja v njem, kako naj se odzovemo, da bo dobil res tisto, kar v konkretnem trenutku krvavo potrebuje, da bo zrasel v odgovorno osebo, o tem pa preprosti in tudi zelo izobraženi ljudje (na drugih področjih) ne vemo dobesedno nič. Zato se mi zdi ta vajina knjiga res dragocena. Upam, da se kar sama prodaja.
Simona Uršič, prof. angl, mama Knjigo berem počasi, čeprav bi se jo dalo na dušek, ker se dotika vročih tem, ki spremljajo odraščanje najstnikov in bi rada izvedela vso resnico kar se da hitro. A vsebina je tako nabita z uporabnimi informacijami, da bralec potrebuje čas za vmesni razmislek. Avtorja v knjigi izpostavljata resnične zgodbe in situacije v odnosih z najstnikom, ko lahko na hitro in včasih po neumnosti, ker ne znamo drugače, izgubimo stik s svojim odraščajočim otrokom, pa se tega še zavedamo ne. Ob vsaki taki izpostavljeni situaciji ponudita tudi rešitev. To niso instant rešitve, in tudi ne rešitve, ki bodo funkcionalne povsod, pri vsakem najstniku, saj je vsaka družina celica zase, s svojo vsebino in svojim načinom delovanja. So pa to rešitve s konkretno izkušnjo, ki ponujajo vpogled v najstnikov svet, ko zaradi tako plastičnega prikaza v vsaki situaciji posebej, dojamemo, kaj se v njihovih glavah dogaja ter kako bi bilo smiselno in učinkovito vzgajati, ne da bi zgubili stik z otroki in ne nazadnje sami s sabo. Poleg resničnih in bogatih sporočil izkušenj, ki jih knjiga ponuja, mi je še posebno všeč, ker bralca pri vsaki izpostavljeni temi spomni na sorodne teme h katerim se lahko med branjem vrača. Tako, da ni potrebno zatikanje listkov, da si moraš kakšna dejstva še enkrat prebrati, ker te knjiga ves čas sama vodi do njih. Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, je knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak starš še preden ima otroke, ko jih že ima in še enkrat, ko so ti otroci najstniki. Vsakič se bere z drugačnim srcem in drugačnimi izkušnjami v nahrbtniku.
Vesna Vilčnik, dipl.fil. (novinarka in mamica) Z možem vsak večer bereva vajino krasno knjigo. Sprva sva imela ob branju sicer občutek, da gre za preprosto knjigo o izkušnjah z najstniki in načinih, kako z njimi ravnati. Zgodbe bereva naključno, kakor naju zanimajo, ampak po dveh, treh nama je postalo jasno, da je je vsaka tako bogata s sporočili izjemnega pomena, da jih ne gre brati na dušek. Vsak stavek je zelo premišljeno napisan in nosi globoko sporočilo ob katerem bi lahko razmišljala eno uro in se pogovarjala dve:) V glavnem, knjiga je čudovita in primerna tako za starše, ki že imajo izštekane najstniki kot tudi tiste, ki imajo otroke, ki v izštekana leta šele prihajajo ...
Jana Bajželj (radijska novinarka) Ko sem brala knjigo, sem bila navdušena nad konkretnimi primeri iz življenja drugih družin, saj sem v njih našla tudi svoje domače primere. Ker mož knjige še ni imel v rokah, sem mu med branjem pogosto pripovedovala o teh primerih. Moja pripoved je dobila takojšen odziv z njegove strani in začela sva s pogovorom. Zato se mi zdi, da je knjiga tudi dobra iztočnica za pogovor med partnerjema in staršema. Predvsem v tistih zvezah, v katerih se partnerja manj pogovarjata.
Neža Čož Plevel (mama, ki je knjigo dobila v branje pred izidom): Knjigo sem skoraj že prebrala. Če bi imela čas, bi že celo. Moje mnenje: knjiga je napisana tako, da je sploh nisem mogla nehat brat. Ker sem hotela zvedeti še več in več. Imela sem podobne občutke kot pri knjigi Pet jezikov ljubezni. Starši res rabimo tako knjigo, kjer so napisani konkretni primeri in možni predlogi rešitev. Meni to zelo pomaga, pa knjiga daje občutek, da nisi sam. da ni niti s tabo, niti z otrokom nič narobe. Knjiga je čista zmaga, res!
Mojca Hribar: Ne vem s katerimi največjimi presežki bi bilo možno opisati vajino pisanje! Moje spoštovanje, vsaka čast! Padla sem dol!!!! Iz moje najgloblje biti, iz tiste, za katero sploh ne vem, če obstaja. Lahko iskreno rečem: 'Čestitam!' Opravila sta angelsko delo in reees sem ponosna, da te/vaju poznam!!!!
Andreja Verovšek: Čudovita predstavitev knjige. Če je taka tudi vsebina, bo to prva knjiga po letih in letih, ki jo bom kupila. Bravo ekipi Mrgole. Vsa čast.